Ko ritem najde srce 🏃♀️🌿⛰️
Ime mi je Miluša Bošković in prihajam iz Črne gore, iz Kotora – mesta, kjer se morje in gore srečajo na skoraj neresničen način 🌊🏔️. Na tekmovanjih nastopam kot članica Skyrunning kluba »Lovćen«, kluba, ki nosi ime gore, ki je zame veliko več kot le teren za trening – je moj drugi dom.
Čeprav sem se s športom in tekom ukvarjala že prej, se prava kontinuiteta začne leta 2015. Pred tem so obstajale želje in treningi, ki so prihajali in odhajali, vendar so služba, fakulteta in vsakodnevne obveznosti pogosto prekinjali ritem. Nisem uspela biti dosledna, brez kontinuitete pa ni pravega napredka.
Preden sem začela redno hoditi na tekme, sem veliko planinarila. S planinarjenjem sem se naučila poslušati naravo, sebe in svoje telo. Prav tam se je rodila ljubezen do teka v naravi – kot logično nadaljevanje vsega, kar sem že čutila 🌿💚. Zame je tek postal popolna kombinacija gibanja, svobode, narave in notranjega miru.
Svoboda na poti in radost, ki rasteta 🏔️✨
Najlepši del teka je občutek svobode, ko sem na poti. Tisti trenutek, ko sem v sozvočju sama s sabo, z dihanjem in korakom, medtem ko se pred teboj odpirajo gorski razgledi 🌄. Najpogosteje tečem v gorah, kjer vsak vzpon zahteva moč, a ti vsak pogled povrne mnogokrat več.
Po treningu pride tisti poseben občutek sreče in zadovoljstva 😊 – tiha radost in samozavest, ki se gradi počasi, a zanesljivo. Tek me je naučil potrpežljivosti, sprejemanja procesa in vere vase, tudi takrat, ko je težko.
S tekom sem spoznala čudovite ljudi, ljudi podobne energije in vrednot 🤍. Spoznala sem nove kraje, gore in države, ki jih verjetno nikoli ne bi doživela na enak način, če ne bi tekla.
Mnoge želje, ki sem jih nekoč imela, so danes resničnost – imela sem priložnost stati na startu nekaterih največjih in najbolj priljubljenih tekem v Evropi 🏁🔥. Še pomembneje kot sam start je to, da sem te tekme tudi uspešno končala ter s seboj odnesla izkušnje, čustva in spomine, ki ostanejo za vedno.
Ena želja je še vedno na mojem seznamu – odteči tekmo v Sloveniji. Do zdaj se še nisem udeležila nobene, a verjamem, da bo prišel tudi ta trenutek. Moj dolgoročni cilj ni povezan z medaljami ali uvrstitvami, temveč s tem, da čim dlje ostanem v svetu teka – zdrava, motivirana in izpolnjena ❤️.
Gore kot učitelj in intuicija kot kompas 🌄🧭💙
Moji treningi so raznoliki in večinoma potekajo zunaj – velika ljubiteljica aktivnosti na prostem sem. Mestna gneča, asfalt in hrup me ne privlačijo. Raje imam tišino, kamen, veter in neurejene poti, ki zahtevajo osredotočenost in moč.
Pogosto kombiniram tek in planinarjenje, poti, ki jih izbiram, pa niso klasične in uhojene. Imajo veliko kamenja, so tehnično zahtevne in zelo strme 🪨⬆️, zato so bližje formatu skyrunninga kot klasičnega traila. Rada imam treninge z veliko vzponi, glede na to, kje živim, pa mi to ne predstavlja težav.
Nad Kotorjem, mestom ob sami morski obali, se dviga Lovćen z najvišjo točko na 1750 m nadmorske višine 🌄. Ta kontrast morja in gore je oblikoval tudi moj slog teka. Tek je moja osrednja dejavnost, spremljajo pa ga tudi planinarjenje, kolesarjenje 🚴♀️, poleti pa je nepogrešljiv tudi kajak 🚣♀️.
Tistim, ki šele začenjajo, svetujem, naj bodo vztrajni, posebej na začetku. Pomembno je postaviti realen in dosegljiv cilj 🎯 – neko tekmo, izziv ali osebni načrt – ki bo motivacija za redne treninge. Majhni cilji pogosto vodijo k velikim spremembam.
Nimam klasičnega mota, imam pa načela, ki me vodijo skozi življenje: sledim svoji intuiciji, počnem to, kar si želim, in v meri, ki mi ustreza 🌟. Verjamem, da se pot sama odpre, ko poslušaš sebe in spoštuješ svoj ritem.