Kdo sem in zakaj narava
Sem Simon Frančeškin in prihajam iz Nove Gorice 🌄. Sem prijazen in potrpežljiv človek 🤝, čeprav priznam, da sem včasih tudi nemiren 🌊. A prav ta nemir me je v življenju veliko naučil. Naučil me je poslušati sebe. Naučil me je, da moram vstati in iti. In največkrat me je odpeljal tja, kjer najdem odgovore – v naravo 🌲.
Narava je moj prostor umika. Moj prostor svobode 🕊️. Ko stopim na gozdno pot ali na odprto stezo, se nekaj v meni spremeni ✨. Napetost, ki se čez dan nabira v mislih in telesu, začne počasi popuščati. Korak za korakom 👣. Vdih za vdihom 🌬️. Kot da bi vsak korak odnesel del bremena, ki ga nosim s sabo 🎒.
V naravi najdem svojo svobodo, svoj notranji mir 🧘♂️ in predvsem zadovoljstvo 😊. Tam ni pretvarjanja. Ni hrupa pričakovanj. Ni dokazovanja. Samo jaz, pot in dih. Ko si med tekom prediham glavo, se misli zbistrijo 💭. Tisto, kar je prej delovalo zapleteno, postane preprosto. Tisto, kar je prej težilo, izgubi svojo težo.
Narava me uči preprostosti 🌱. Biti tukaj in zdaj. Dihati. Se premikati naprej. Ne prehitevati življenja, ampak ga doživljati v ritmu korakov 🏃♂️. In prav zato se vedno znova vračam tja. Ne zato, ker moram. Ampak zato, ker hočem ❤️. Ker vem, da bom tam našel del sebe, ki ga v vsakodnevnem tempu hitro izgubim.
Moj življenjski moto je: maksimalno uživati življenje 🔥. In zame se to začne prav tam – na poti, med drevesi, pod odprtim nebom 🌤️.
🏃♂️ Tek in vztrajnost
S tekom sem se resno začel ukvarjati leta 2017 📅, ko sem odtekel svojo prvo tekmo 🏁. Še danes se spomnim tistega občutka. Mešanice nervoze, pričakovanja in tihega dvoma 😅. Spraševal sem se, ali zmorem. Ali sem dovolj pripravljen. Ali sem dovolj dober.
Ko sem prečkal ciljno črto 🎯, sem začutil nekaj posebnega. Ponos 💪. Moč. In predvsem zavedanje, da zmorem več, kot sem si do takrat dovolil verjeti. Tisti trenutek me je zaznamoval. Ne zaradi medalje 🥇 ali rezultata, temveč zaradi občutka, da sem premagal samega sebe.
Od takrat naprej sem nadaljeval. Tek mi je prirasel k srcu ❤️. Postal je del mojega življenja, del moje rutine in del moje rasti 📈. Seveda niso bili vsi dnevi enaki. Bili so vzponi in padci ⛰️. Dnevi, ko je šlo lahkotno, ko so noge same tekle naprej. In dnevi, ko je bilo težko. Ko je telo dvomilo. Ko je glava iskala izgovore.
A prav v teh trenutkih sem se naučil največ 📚. Naučil sem se, da je vztrajnost pomembnejša od popolnosti. Da ni treba, da je vsak trening idealen. Pomembno je, da prideš. Da vztrajaš. Da narediš naslednji korak, tudi ko ni lahko 👊.
Moji treningi danes vključujejo kombinacijo tekaških treningov in treningov v fitnesu 🏋️♂️. Skrbim za moč, za vzdržljivost in ravnotežje ⚖️. A še pomembnejše od vsega tega je notranje ravnotežje. Tek me je naučil discipline, a hkrati tudi poslušanja telesa 👂. Naučil me je, da padec ni konec. Je del poti.
Vsaka preizkušnja me je okrepila. Vsaka utrujenost me je naučila, da moram verjeti vase 🙏. In vsakič, ko sem pomislil, da bi odnehal, sem si rekel: še en korak. Samo še en. In pogosto je bil prav ta en korak tisti, ki je naredil razliko 🔄.
🕊️ Tek in svoboda
Rad tečem v družbi 👥, ker energija skupine daje poseben zagon. A prav tako uživam, ko tečem sam 🌅. Takrat sem najbolj povezan s sabo. Takrat ni zunanjih motenj, samo ritem korakov in dihanja 🎶.
Tek mi predstavlja občutek svobode 🕊️. Ne tekmujem zato, da bi bil boljši od drugih. Udeležujem se organiziranih tekov 🏃♂️🏁, ker mi dajejo dodatno motivacijo in izziv. A zame tek ni le tekmovanje. Je pobeg od stresa 😌. Je čas zase. Je stik s samim seboj.
Med tekom si misli zbistrim in jih obrnem v pozitivno smer 💡. Če me kaj teži, to predelam med koraki. Če imam cilj, ga med tekom še bolj začutim 🎯. In ko se vrnem domov, sem sproščen, miren in zadovoljen 😊. Kot da sem naredil nekaj dobrega zase – in to je največ, kar si lahko podarim 🎁.
Moji cilji v teku niso povezani le s časom ali razdaljo ⏱️. Moj cilj je čim bolj uživati v teku. Teči iz užitka. Teči zato, ker me to osrečuje ❤️. Ker mi daje občutek, da sem živ. Ker mi daje svobodo.
Tistim, ki razmišljajo o tem, da bi začeli teči, bi rekel samo to: začnite 🚀. Ne čakajte na popoln trenutek ali popolno pripravljenost. Oblecite superge 👟 in pojdite. In med tekom uživajte. Ne primerjajte se. Ne silite se. Poslušajte sebe.
Vsak korak vas vodi bližje sebi 👣.
In jaz med tekom vedno znova iščem – in tudi najdem – svobodo ter svoj notranji mir ✨. To je moja pot. To je moj način, da maksimalno uživam življenje 🔥.