
Začetki in pot v hribe 🏔️
Moje ime je Marko Leban, prihajam pa iz lepe majhne hribovske vasice Lazec, ki leži na južnih obronkih pod Bevkovim Vrhom. Po nekaj selitvah in poskusih začeti od začetka sva z ženo na Vrsniku zgradila hišo in se ustalila. Tako se je kasneje pokazala možnost spoznati alpinizem od blizu. Mogoče sem se prav zaradi tega začel spogledovati tudi s tekom v smislu pridobiti čim več kondicije za več ur trajajoče pristope pod stene visoko v hribih. 🏃♂️⛰️
Ko sem gledal slike prvega teka na Bevkov vrh, mislim da leta 2006, sem si rekel, da bi to mogoče tudi sam zmogel. In se je začelo.

Tekme, motivacija in cilji 🏅
Vsako leto še kaka tekma več, dokler ni prišlo leto 2011, ko se končno odločim za moj prvi GM4O, na katerega sem vedno gledal s strahospoštovanjem, pa še za SP je štel. Z dobro pripravo sem maraton odtekel brez težav, z ogromnim nasmehom v cilju. 😄
Veliko pozitivnih ljudi na kupu, katere sem kasneje tudi osebno spoznaval, so mi vlivali veliko motivacijo za naprej. Tako se je sama po sebi izoblikovala neka skupina »rivalov«, ki smo tekmovali med sabo, in z leti pridejo tudi rezultati in stopničke.
Velika motivacija pa mi je tudi lahkoten tek po gozdu, kjer mogoče odmisliš določene misli ali pa se prav določenim mislim posvetiš. 🌲
Glede na to, da sem bil na svetovnem veteranskem prvenstvu že dvakrat, sem si letos res zadal enega hudega. PTRF 100+ km, baje najtežja ultra pri nas. Cilj na tej ultri mi je priti v enem kosu do cilja hehehe 😂, mogoče v 24 urah? Drugače pa si želim teči še dolgo, čim dlje.

Trening, razmišljanje in sporočilo drugim 💪
Trening je odvisen od tega, za kakšno tekmo se pripravljam, vmes pa približno na tri dni. Za težje tekme mi je zelo pomemben tudi aktiven počitek neposredno pred tekmo. Na splošno treniram po občutku, brez strokovnega nadzora. Alkohol je vsekakor treba odpisati. ❌🍺
Eno je sproščujoč tek za uživanje, drugo pa priprava na tekmo, ker ko greš iz cone udobja in se začneš »matrat«, takrat se trening šele začne. 🔥
Začetnikom bi priporočal lahkoten začetek, pri čemer je najpomembnejše, da uživajo. Rezultati pridejo sami, če vztrajamo. So pa tu tudi razni tekaški klubi in društva s trenerji, ki prav gotovo niso slaba izbira. Seveda, kar si vsak sam želi, in kot sem rekel, najvažnejše je, da je vsak zase zadovoljen. 🙂
Ne vem, če imam kak hud življenjski moto. Mogoče to, če je to, da tudi ko ne gre, probam pozabiti oziroma gledati naprej na stvari, ki še pridejo. Pri teku pa mi je važno, da se med sabo spodbujamo in pomagamo, po tekmi pa se veselo podružimo. 🤝🎉