Sprememba življenjskega sloga 🏃♂️
Nikoli se nisem veliko ukvarjal s športom. Sicer še največ v svojih poznih dvajsetih letih s kolesarstvom 🚴♂️, ko sem prekolesaril nekaj 1000 km letno, potem pa je to zaradi takšnih ali drugačnih razlogov zvodenelo. Kasneje so sledile običajne družinske športne aktivnosti, kot so pohodi v hribe 🥾, drsanje ⛸️, smučanje 🎿 plavanje 🏊♂️, kolo…. Vse skupaj 1x, mogoče kdaj 2x tedensko. Skratka nekaj sem migal, ni pa to bilo nekaj ekstra, pulz je šel verjetno zelo poredkoma v rdeče.
In tako je potekalo vse prvega januarja 2022, ko sva z takrat 10 letnim sinom, bolj iz heca in zajebancije 😄 kot kaj drugega odločila, da greva »malo tečt«.
Pretekla sva kak kilometer, ko me je zadelo kot Halleyev komet…… ☄️ Srce mi je razbijalo ❤️🔥, sapo sem komaj lovil, v sapniku pekoč občutek….. ni šlo več…. Grega, imaš dobrih 40 let, prešiša te 10 letnik, preteči zmoreš komaj kak kilometer….. po glavi mi je rojilo…..Fak!!! 😬 Tako ne bo šlo več …
Niti ni bilo potrebno kaj dosti razmišljati ali sprejemati posebnih novoletnih zaobljub. Naredilo je »klik« 💡 in odločil sem se narediti spremembo v življenju in se spraviti v formo. Seveda sem začel počasi, in predvsem na začetku s prisego samemu sebi. Najprej vsak dan vsaj polurni sprehod 🚶♂️, srce na rdeče obrate vsaj za kratek čas in se znebiti kakega odvečnega kilograma ⚖️.
Od enega kilometra do odločitve 🔥
Na začetku je bilo seveda na momente težko. Priti domov iz službe že v trdni temi 🌙, oddelati najprej družinske obveznosti, potem pa namesto pred TV 📺 dati lučko na glavo 🔦 in iti ven migati. Ta čas sem motivacijo našel v tem, da sem spremljal napredek…. Če sem na začetku za razdaljo do nekega drevesa ob poti potreboval 10 minut, sem naslednjič poizkušal biti par sekund hitrejši ⏱️. In je šlo, napredek je bil hitro viden. Kake 4 tedne je trajalo da sem se na kak deževen dan 🌧️ moral prepričevati »Ajde gremo«, potem je pa to prišlo v navado.
Nato so kilogrami hitro kopneli 📉 in tudi kondicije je bilo vedno več 💪. Tista prva želja, preteči Cooperja v enem kosu je bila hitro dosežena in nato zamenjana z 5 ter nato še 10 km. Kmalu se mi je na tekih pridružila še žena ❤️, kar je bila dodatna motivacija. Vse se je nekako seštelo; otroka sta bila ravno toliko stara, da se jima je fajn zdelo, da sta se »tastara« speljala 😎 in sta bila sama doma. Midva pa sva na ta račun našla čas samo zase in podaljševala razdalje.
Tako sta »padla« tudi polmaraton 🏁 in po dobrih dveh letih še maratonska razdalja 🏆. Na začetku nepredstavljiva razdalja, gledano s sedanjega stališča pa skoraj da »mala malca«.
Ko gibanje postane način življenja 🌄
Zanimivo je, da sem se šele ob tem mejniku sploh zavedel, kako se je spremenilo življenje………..še 3 leta nazaj, ko smo imeli družinski 2-3 urni pohod v razdalji 12-13 km, je ta zahteval priprave 🎒. S seboj smo vzeli nahrbtnik in če že ne sendvič 🥪, pa vsaj kako vrečko piškotov 🍪, po pohodu pa smo preostanek dneva zaradi utrujenosti namenili počitku in relaksaciji 😴. Sedaj isti krog z ženo spontano odtečeva v eni uri brez posebne predpriprave oz. vpliva na ostale aktivnosti tistega dne.
Sedaj v teku predvsem uživam 😊. Ni ga čez tisti občutek, ko predihaš pljuča 🌬️, pretegneš noge 🦵 in veš, da si tisti dan naredil nekaj dobrega zase 🌱. Če ob tem kaj novega vidiš ali doživiš še toliko bolje. Sicer še vedno nisem nek ekspresno hiter tekač, niti ni več moj cilj kakšna huda izboljšava časov. Za naslednjo sezono se imam namen udeležiti par lokalnih tekem, vseh 4 slovenskih maratonov 🇸🇮 in prvič tudi nekaj trail tekov 🏔️ z namenom druženja 🤝. Potem pa bom videl kako naprej, glavni namen je še vedno pri vsem predvsem uživati.
Pri vsem tem pa me sedaj vodi rek:
👉 »Če dopustiš, da se ti nekaj zgodi enkrat je to slučaj oziroma napaka, če pa dopustiš, da se ti pa zgodi dvakrat je pa to zavestna odločitev«.