Pa imamo prvega Junaka onkraj ciljne črte . Matic Keček

Moji začetki: od košarke do teka

Sem Matic Keček, prihajam iz Maribora in se rekreativno ukvarjam s tekom. Seveda, kot vsak običajen človek, tudi jaz dnevno preživim osem ur v službi, kjer opravljam delo CMC operaterja in robota.

S športom sem se prvič srečal kot deček, ko sem pri 8 letih začel z igranjem košarke, katero sem treniral vse do sedemnajstega leta, ko sem nehal zaradi popoldanskega pouka v šoli. Ravno pri košarki sem se srečal s prvimi osnovnimi vajami teka, kot so visoki in nizki skiping, poskoki, tek s poudarjenim odrivom ipd. Kot pri vsakem športu, smo tudi pri kosarki izvajali kondicijske treninge, kjer sem dokaj hitro ugotovil oziroma spoznal, da zelo rad uživam v teku in rahlo sem se že srečal z naporom, ki pa sem ga nekako začel imeti “rad”.

Ker sem iz Maribora, izpod Pohorja, sem dokaj hitro začel tudi sam nabirati kondicijo s tekom in hitro hojo na Pohorje. To je postala stalnica in kondicija se je nabirala. Še danes imam v spomini, ko smo imeli kondicijski trening na Pohorje pri košarki in sva na vrh prišla samo dva, jaz in takrat moj soigralec in to v času pod eno uro (54min, ta podatek imam še danes v spominu), kar je bilo za dečke takrat pri košarki dober rezultat. In od tega dne je Pohorje postalo moj poligon za nabiranje kondicije, kasneje v srednji šoli pa tudi odmik in reševanje najstniških težav.

Prve lekcije in vztrajnost

Tempa hoje takrat še nisem spremljal, saj sem imel uro samo s štoparico. Če to primerjam z današnjimi časi, se mi zdi je bilo veliko lažje, ker nisi bil toliko omejen s časom ampak sam s sabo in hojo/tekom. Kar se mi zdi, da danes marsikomu, sploh začetniku to predstavlja problem, saj se nekateri ravnajo po časih drugih ali prehitevajo vložen čas in se kdaj kdo pa kdo tudi kot začetnik preceni. Eni, žal, končajo s tekom, bodisi zaradi razočaranja, poskodbe…, drugi spet pa se nekaj iz tega naučijo. Nekako, bi naj vsak na začetku imel rad stvar, ki jo počne, uživa, ugotovi če je to to in seveda ne prehiteva stvari in dogodkov.

Tako je tudi pri  teku, začetnik naj se ne bi obremenjeval s tempom,razdaljo…samo, da uživaš v teku, naravi, se poslušaš in stvar se po določenem času samo razvije. Nabereš kondicijo, kilometri se večajo, izboljšaš tehniko, se izobražuješ o teku, vprašaš koga za nasvet in na nek način dobiš tudi na hitrosti.

Kot sem omenil, sem v srednji šoli, zaradi popoldanskega pouka opustil košarko in takrat sem začel s fitnesom v kombinaciji s Pohorje in tekom. Po dolečenem času, sem vedno več časa preživljal veni in tako fitnes kartko samo plačeval. Tako, da sem kasneje fitnes opustil in treniral samo veni, tek in vaje v gozdu.

Trail tek, rutina in pogled naprej

Po končanem faksu in kasneje ob zaposlitvi pa sem začel samo tečt. Takrat sem začel tečt tudi več kot 10 kilometrov. Tako, sem pri 28 letih tudi začel s trail tekom in se kasneje začel tudi udeleževati tekem v trailu. Sam, sem se glede “strukturiranih” treningov teka, srečal dokaj pozno, prej sem večinoma poznal tek in pa sprint, s katerim sem pač izvajal samo kratke treninge razdalje (60-100m).

Seveda pa sem bil v športu vedno borec, imel trmo, katera me je gnala velikokrat na treninig in tekmah. Resneje sem začel trenirat, cez teden ravninski treningi, kjer delam bazo, hitrost (intervalni treningi), tempo teki, razteki in čez vikend traile. Bodisi doma na Pohorju ali mariborskih gričkih ali kje na Gorenjskem.

Seveda pa, ker sem rekretivec, se poslušam, ne tečem če mi tisti dan preprosto ni, se ne počutim dobro, sem izčrpan… Ker pač nekako verjamem, da born takrat naredil več škode kot koristi. Je pa tudi res, da veliko treningov na koncu naredim zaradi reda, discipline, tako da le malokdaj prevlada ni mi. Hehe.

Nakaj kratkega od pubec s totega Maribora.

Uživajte, ustvarjajte nove spomine in odkrivajte nove razglede, tako narave kot sebe. Pa pridite kaj v Maribor, na kako rundo.